|
|
Inštitut za antropološke raziskave Institute for anthropological research oddelek za aplikativne projekte
antropološka kliping analiza (AKA)
|
|
|
.....................................
.....................................
|
Antropološka metodologija se osredotoča na kvalitativno analizo medijskega pojavljanja.
Antropološke kliping analize ne zanima zgolj količina naklonjenih, nenaklonjenih in nevtralnih prispevkov. AKA poskuša medijsko pojavljanje osmisliti na podlagi vzporednih analitičnih pristopov: - na podlagi reprezentacijske analize, - diskurzivne analize in - vzporedne etnografske raziskave.
AKA določenega medijskega pojavljanje ne raziskuje s perspektive medijev, ampak poskuša ugotoviti, kako se določeno medijsko pojavljanje reflektira v ciljni populaciji. Z antropološko kliping analizo zato jemljemo običajne kliping analize kot raziskovalno izhodišče, da bi ugotovili, kakšni so procesi percepcije medijskega pojavljanja. AKA je nadgradnja obstoječih kvantitativnih in opisno-kvalitativnih kliping storitev.
Torej: (1) AKA omogoča, da naročnik razume, kako se medijsko pojavljanje reflektira pri ciljni publiki (etnografija). (2) AKA odgovarja na vprašanje, kakšni pomeni se formirajo v odnosu do konkurenčnih akterjev (reprezentacijska analiza) in tretjič, (3) AKA pokaže, kakšna je širša kulturna oziroma socialna pojmovna struktura, ki definira percepcijo raziskovanega medijskega pojavljanja (diskurzivna analiza).
PODROČJA UPORABE ANTROPOLOŠKE KLIPING ANALIZE?
raziskave marketinških strategij AKA daje veliko informacij v primerih, ko se v novo kulturno področje uvaja nova blagovna znamka in se ugotavlja, koliko se mora neka znamka reprezentacijsko prilagoditi novemu kulturnemu kontekstu.
raziskave političnih mehanizmov AKA uspešno razloži kompleksnejše primere medijskega pojavljanja, na primer: - v medijsko konfliktnem predvolilnem obdobju, ko določena oblika medijskega pojavljanja trči ob različne perceptivne strukture volilnih skupin; - ob konfliktnih mednarodnih političnih situacijah se v medijih in v odnosu med mediji in publiko odkriva reprezentacijska struktura neke države in njene družbe; - ob referendumskih pobudah se v odnosu med mediji in publiko reflektira mentalitetni okvir družbe, ki odraža širše kulturne vzorce; - prepoznavanje in razumevanje uporabe določenih retoričnih fraz, ki se pojavljajo v medijih, odslikavajo procese interesnih grupacij…
… za vsa takšna in podobna vprašanja antropološka metodologija daje ustrezno raziskovalno podlago.
...................................................................................
. |