|
|
Institute for anthropological research oddelek za aplikativne projekte
inovativni urbani koncepti |
|
|
.....................................
.....................................
|
urbana iniciativa HANNOVER | LILLE | LJUBLJANA | SOLUN | ZARAGOZA K R I Ž I Š Č N A M E S T A
Raziskovalno razvojni projekt "Križiščna mesta" je usmerjen k prepoznavanju razvojne potenčnosti nekaterih srednje velikih evropskih mest, ki so se znašla na stičišču evropskih prometnih koridorjev in ki bi lahko predstavljala specifično in prepoznavno obliko bodočih vozlišč Evrope.
Urbana iniciativa križiščnih mest zato predstavlja razmišljujoče polje in realno projektno platformo za enega od modelov evropskega urbanega bivanja v prihodnosti.
Preliminarna detekcija evropske urbane geografije je izpostavila naslednja mesta, ki imajo lokacijski in infrastrukturni potencial za križiščna mesta. To so:
na eni strani je podonavska centralna Evropa (Dunaj, Budimpešta); na drugi latinsko-jadranski svet do Benetk. Na severozahodu so Alpe; na jugovzhod se odprira Balkan.
katalonsko bit (Barcelona), kastiljsko Španijo (Madrid) ter baskovsko kulturo (Bilbao) in na severu so Pireneji.
IDENTITETNE POTEZE KRIŽIŠČNIH MEST
h i t r i v l a k i Križiščno mesto je definirano z evropskim prometnim potencialom prihodnosti: s hitrimi vlaki. S hitrimi vlaki dosegamo dnevno migracijski skrajni rob križiščnih mest. Ta skrajni rob je s hitrim vlakom (TGV, ICE…) oddaljen največ uro in pol vožnje, se pravi največ 350 km in vsebinsko definiran z velikimi somestnimi ali velemestnimi tvorbami.
Že obstoječa prometna tehnologija hitrih vlakov (vzorčni primeri): Lille (TGV) - popolna pokritost s tehnologijo hitrih vlakov: Pariz, London, Bruselj Hannover (ICE) - popolna pokritost s tehnologijo hitrih vlakov: Berlin, Hamburg, Porurje Zaragoza (AVE): Zaragoza-Madrid hitra povezava; manjka hitra železniška povezava z Bilbaom in Barcelono Ljubljana in Solun sta brez obstoječe tehnologije hitrih vlakov
o b v o z n i c e Obvoznice s programsko zasnovanimi križišči med obvoznico in mestnimi vpadnicami predstavljajo drugo značilno urbano potezo križiščnih mest:. Če je center križiščnega mesta definiran z želežniškim potniškim centrom, potem obvoznični obroč predstavlja vozlišče za do 150 km (1,5 ure vožnje z avtom) oddaljene cestne destinacije (pokrivanje ne zgolj urbanega področja)..
k u l t u r n a v o z l i š č a Možno doseganje kulturne pestrosti različnih velemestnih tvorb (transfer iz križiščnega mesta navzven) Križiščna po drugi strani predstavljajo potencial festivalskih kulturnih vozlišč, saj pokrivajo ogromen urbani potencial večih velemest, kjer je največ publike kulturnih vsebin.,
Že obstoječi primeri vsebin (vzorčni primeri): Lille: iz evropske kulturne prestolnice 2004 se je transformiral v svetovno kulturno izložbo (Lille 3000) Solun je bil evropsko mesto kulture leta 1997 Ljubljana kandidra za evropsko kulturno prestolnico 2012, ima mednarodno prepoznaven festival
s e j e m s k a v o z l i š č a Križiščni položaj in pokrivanje različnih velemestnih tvorb predstavlja za križiščna mesta odlično izhodišče za doseganje odmevnih sejemskih dogodkov.
Že obstoječi primeri vsebin (vzorčni primeri): Hannover: hannoverski sejem je svetovni vodilni sejem za prikazovanje visoke tehnologije Zaragoza bo leta 2008 gostila svetovno razstavo Expo Lille sejemski potencial (Grand Palais) umešča na železniško vozlišče hitrih vlakov iz Londona, Pariza in Bruslja Ljubljana: Gosposdarsko razstavišče je pozicionirano neposredno v bližino bodočega PCL-ja
k o n g r e s n a v o z l i š č a Križiščni položaj in pokrivanje različnih velemestnih tvorb z železniško povezavo in kongresne kapacitete na vsebinsko tipično zasnovanem avtocestnem obmestnem obroču omogočajo kongresno reprezentativnost križiščnih mest..
Že obstoječi primeri vsebin (vzorčni primeri): Hannover že razvija celovito kongresno prepoznavnost Ljubljana ima specifično in s tem modelno kongresno zasnovo ob obvoznici (Mons)
...................................................................................
|